Zavrnitev cepljenja lahko postavi otroke v nevarnost in poveča tveganje za širjenje bolezni v skupnosti. A res želite ogroziti zdravje svojega otroka s tem da zavrnete cepljenje otroka?
Cepljenje je ena izmed najpomembnejših zdravstvenih intervencij v zgodovini človeštva in ključni del preventivne zdravstvene zaščite otrok in celotne populacije. S cepljenjem otrok ščitimo najranljivejše in ostale člane naše družbe pred resnimi in pogosto smrtonosnimi boleznimi. V Sloveniji so obvezna cepljenja otrok del nacionalnega programa, ki temelji na znanstvenih dognanjih in je namenjen ohranjanju visoke ravni javnega zdravja.
Učinkovitost cepljenja je podprta z obsežnimi raziskavami in dolgoletno prakso, ki dokazujejo, da cepiva močno zmanjšajo pojavnost bolezni, hospitalizacij in smrtnosti. Cepljenje ne ščiti samo posameznika, temveč prispeva k skupni ali kolektivni imunosti, s čimer varuje celotno populacijo, vključno z osebami, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljene.
V tem članku bomo raziskali, kako cepljenja delujejo, zakaj je cepljenje otrok pomembno in kako je zasnovan program cepljenja, da optimalno zaščiti otroke in širšo skupnost. Dotaknili se bomo tudi v pomembnost informiranja in odgovornega odločanja staršev glede cepljenja svojih otrok.
Vsebina
Zgodovina cepljenja otrok
Zgodovina cepljenja se začne z odkritjem v 18. stoletju s strani Edwarda Jennera, ki je opazil, da ljudje, ki so preboleli kravje koze niso zboleli za črnimi kozami. To odkritje je privedlo do razvoja prvega cepiva. Od tistega prelomnega odkritja se je cepljenje razvijalo skozi različne faze, od uporabe oslabljenih ali inaktiviranih patogenov do danes, ko znanost uporablja napredne tehnologije, kot so rekombinantna DNA za ustvarjanje še učinkovitejših cepiv.
V 20. stoletju je cepljenje postalo ključno orodje za javno zdravje, ki je omogočilo izkoreninjenje črnih koz in zmanjšanje pojavnosti številnih drugih nalezljivih bolezni. S cepljenjem smo zmanjšali ali celo odstranili grožnjo bolezni, kot sta otroška paraliza in ošpice, v mnogih delih sveta.
V Sloveniji je razvoj cepljenja otrok prav tako sledil globalnim trendom, s poudarkom na varnosti in dostopnosti cepiv. Nacionalni program cepljenja, ki je bil uveden leta 1950, se je sčasoma razširil in prilagodil, da zajema vedno več bolezni, s ciljem zagotoviti celovito zaščito za vse otroke.
Cepljenje se nenehno razvija, z novimi raziskavami in inovacijami, ki širijo možnosti zaščite pred nalezljivimi boleznimi in s tem krepijo zdravje populacije skozi čas.
Pomen cepljenja za otroke
Zaščita pred nalezljivimi boleznimi
Cepljenje otrok je ključnega pomena za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki so v preteklosti povzročale visoko stopnjo obolevnosti in smrtnosti med najmlajšimi. Cepljenje prinaša imunost brez tveganja, ki bi ga sicer prinesla naravna okužba in s tem pomaga preprečevati izbruhe bolezni, ki so jih do nedavnega šteli za veliko grožnjo otroškemu zdravju.
Obvezno cepljenje dojenčkov v Sloveniji otrokom zagotavlja imunost proti boleznim, kot so ošpice, mumps, rdečke, davica, tetanus in oslovski kašelj. Te bolezni so lahko še posebej hude pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Cepljenje poskrbi za izgradnjo imunskega spomina, ki omogoča hitro in učinkovito odzivanje telesa ob morebitni izpostavljenosti patogenu v prihodnosti.
Z uspešno implementacijo programov cepljenja se je zmanjšala pojavnost mnogih bolezni in s tem povezana otroška umrljivost. Poleg neposredne zaščite cepljenje prinaša tudi dolgoročne koristi za javno zdravje, saj zmanjšuje širjenje bolezni v populaciji in zagotavlja kolektivno imunost, kar je še posebej pomembno za zaščito tistih, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti.
Cepljenje je tako temeljni steber javnega zdravja, ki ščiti ne le posameznike, ampak celotno družbo pred potencialno smrtonosnimi boleznimi.
Skupna imunost in njen vpliv na družbo
Skupnostna imunost, znana tudi kot kolektivna imunost, je ključna posledica široko razširjenega programa cepljenja otrok. Ko dosežemo visoko stopnjo kolektivne precepljenosti, se verjetnost izbruha bolezni znatno zmanjša, saj je dovolj velik del populacije odporen na določen patogen, kar zmanjšuje njegov prenos. To še posebej koristi tistim, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti ali pri katerih cepiva ne zagotavljajo zadostne zaščite.
Otroško cepljenje tako neposredno ščiti cepljene otroke in hkrati posredno ščiti celotno skupnost, vključno s starejšimi in imunsko oslabljenimi osebami. Ta fenomen je še posebej pomemben pri boleznih, ki se zelo hitro in lahko širijo od osebe do osebe.
Visoka stopnja cepljenja je nujna za vzdrževanje skupnostne imunosti in preprečevanje povratka bolezni, ki smo jih že skoraj izkoreninili. Zato je v družbenem in javnozdravstvenem interesu, da se cepljenje podpira in spodbuja na vseh ravneh družbe.
Kaj pomeni padec stopnje kolektivne precepljenosti opažamo v zadnjih letih. Ker v skupnosti praktično ni bilo zabeleženih bolezni so se nekateri starši odločili, da kljub obveznemu cepljenju, svojih otrok ne bodo cepili. Takoj so se v populaciji z največjim padcem precepljenosti pojavile rdečke, ki so žal zahtevale tudi nekaj smrtnih žrtev. Na srečo ne pri nas, a to ne pomeni, da se to ne bo zgodilo, če ne obrnemo trend precepljenosti.
Vrste Cepiv
Živa, a oslabljena cepiva
Med vrstami cepiv so živa, a oslabljena cepiva ena izmed najučinkovitejših orodij za vzpostavitev dolgotrajne imunosti. Ta cepiva vsebujejo patogene, ki so genetsko spremenjeni ali gojeni pod posebnimi pogoji, da izgubijo svojo virulentnost, a ohranijo sposobnost, da v telesu sprožijo močan imunski odziv. Ko se enkrat cepimo s tem tipom cepiva, naše telo prepozna patogen in razvije imunski spomin, kar nas ščiti pred prihodnjo okužbo.
Ta metoda cepljenja se pogosto uporablja pri boleznih, kot so ošpice, mumps, rdečke in norice. Z njihovo pomočjo je možno vzpostaviti trdno in dolgoročno zaščito z minimalnim tveganjem za nastanek bolezni, ki jo cepivo cilja.
Inaktivirana, mrtva cepiva
Inaktivirana (deaktivirana) cepiva predstavljajo drugo glavno kategorijo cepiv, ki se uporabljajo v preventivnih zdravstvenih programih. Ta vrsta cepiva vsebuje patogene, ki so bili deaktivirani ali 'ubiti', kar pomeni, da ne morejo povzročiti bolezni. Kljub temu pa ohranijo zmožnost sprožiti imunski odziv brez tveganja za razvoj dejanske okužbe.
Inaktivirana cepiva so še posebej pomembna pri preprečevanju bolezni, kot so gripa, otroška paraliza in hepatitis A. So varna in učinkovita, saj ne vsebujejo živih komponent virusa ali bakterije, kar zmanjšuje možnost neželenih reakcij. S temi cepivi je mogoče zaščititi otroke in odrasle, še posebej tiste, pri katerih uporaba živih cepiv morda ni priporočljiva.
V nasprotju z živimi cepivi pri katerih navadno zadostuje en odmerek za dolgotrajno imunost je potrebno mrtva cepiva v telo vnesti večkrat, da se vzdržuje imunost. Npr. letno cepljenje proti gripi.
Subunit, rekombinantna, polisaharidna in konjugirana cepiva
V raznoliki paleti cepiv izstopajo subunit, rekombinantna, polisaharidna in konjugirana cepiva, ki predstavljajo sodoben pristop k cepljenju. Subunit cepiva vsebujejo le delce patogena, na primer beljakovine ali ogljikohidrate, kar je dovolj za vzpodbudo imunskega sistema, ne da bi pri tem vsebovala celotne žive ali deaktivirane mikroorganizme.
Rekombinantna cepiva izkoriščajo tehnike genskega inženiringa, da ustvarijo beljakovine, ki jih nato uporabijo kot antigene. Ta metoda omogoča zelo specifično in ciljno usmerjeno imunsko zaščito.
Polisaharidna cepiva temeljijo na dolgih verigah sladkornih molekul, ki so del zunanje strukture nekaterih bakterij, medtem ko konjugirana cepiva povežejo te polisaharide z nosilnimi beljakovinami za izboljšanje imunskega odziva, zlasti pri otrocih.
Vse te vrste cepiv so zasnovane, da povečajo varnost in zmanjšajo možne stranske učinke, hkrati pa zagotavljajo močno in dolgotrajno imunost proti ciljanim nalezljivim boleznim.
Cepljenje v Sloveniji
Nacionalni program cepljenja
V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok temelj zaščite javnega zdravja in eden izmed najučinkovitejših preventivnih ukrepov proti nalezljivim boleznim. Program cepljenja otrok v Sloveniji določa proti katerim boleznim se otroci cepijo in vključuje širok spekter cepiv, ki so brezplačno na voljo za vse otroke.
Program obsega cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi (poliomielitisu), ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, Haemophilus influenzae tip b (Hib) in pnevmokoknim okužbam. Ta cepljenja so obvezna in ključna za vzpostavitev imunosti pred vstopom v kolektivne ustanove, kot so vrtci in šole, kar prispeva k zmanjšanju tveganja za izbruhe bolezni in zaščiti otrok ter širše skupnosti.
Slovenija se lahko pohvali z visoko stopnjo precepljenosti, kar je rezultat dolgoletnih prizadevanj in dobrega sodelovanja med zdravstvenim sistemom, starši ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Program se redno posodablja v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in mednarodnimi priporočili, kar zagotavlja, da so otroci zaščiteni z najučinkovitejšimi in najvarnejšimi cepivi.
Nacionalni program cepljenja je ključnega pomena za ohranjanje visoke ravni zdravja otrok in celotne populacije v Sloveniji, saj preprečuje širjenje in izbruhe nalezljivih bolezni.
Obvezno in priporočeno cepljenje
Obvezno cepljenje
V Sloveniji se cepljenja otrok delijo na obvezna in priporočena, pri čemer obvezno cepljenje otrok v Sloveniji predstavlja temelj zaščite javnega zdravja. Obvezna cepljenja so določena z namenom preprečevanja širjenja bolezni, ki bi lahko imela resne zdravstvene posledice za posameznika in skupnost. Zakonodaja v Sloveniji predpisuje obvezno cepljenje proti boleznim, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, poliomielitis, ošpice, mumps, rdečke, Haemophilus influenzae tipa b, hepatitis B in pnevmokoki.
Ta cepljenja so brezplačna in obvezna za vse otroke, saj so pomembna za ohranjanje visoke stopnje precepljenosti in zagotavljanje skupnostne imunosti. Vključitev teh cepiv v nacionalni program cepljenja zagotavlja, da so otroci zaščiteni pred najpogostejšimi in najnevarnejšimi nalezljivimi boleznimi že od zgodnjega otroštva. S tem pristopom Slovenija uspešno ohranja nizko pojavnost mnogih nalezljivih bolezni in ščiti zdravje svojih prebivalcev.
Priporočeno cepljenje
Poleg obveznih imamo v Sloveniji tudi program priporočenih cepljenj za otroke, ki predstavljajo dodatno zaščito pred boleznimi, ki niso vključene v obvezni program, a so prav tako pomembne za ohranjanje otrokovega zdravja. Cepljenje za otroke proti boleznim, kot so meningokokne okužbe, rotavirusna gastroenteritis, klopnega meningoencefalitisa in humani papilomavirus se priporoča za dodatno zaščito pred temi specifičnimi nalezljivimi boleznimi.
Čeprav ta cepljenja otrok niso obvezna jih zdravstveni strokovnjaki močno priporočajo, saj lahko znatno zmanjšajo tveganje za resne zdravstvene zaplete. Starši se lahko odločijo za ta cepljenja po posvetu s pediatrom, ki bo temeljil na individualnih potrebah otroka in morebitnih zdravstvenih tveganjih.
Priporočena cepljenja lahko staršem in skrbnikom nudijo dodatno mirnost, saj nudijo širšo zaščito za njihove otroke proti različnim nalezljivim boleznim. Informacije o priporočenih cepivih so na voljo pri pediatrih in na uradnih spletnih straneh zdravstvenih institucij, npr. NIJZ.
Program cepljenja otrok
- Starost do 3 mesecev
obvezno cepljenje: prvi odmerek proti tetanusu, davici, oslovskem kašlju, hemofilusu influence tipa B, hepatitisu B in otroški paralizi,
priporočeno cepljenje: prvi odmerek proti pnevmokoknim okužbam. - Starost cca 5 mesecev
obvezno cepljenje: drugi odmerek proti tetanusu, davici, oslovskem kašlju, hemofilusu influence tipa B, hepatitisu B in otroški paralizi
priporočeno cepljenje: drugi odmerek proti pnevmokoknim okužbam - Starost med 6-24 mesecev
obvezno cepljenje: prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter tretji odmerek cepiva proti tetanusu, davici, oslovskem kašlju, hemofilusu influence tipa B, hepatitisu B in otroški paralizi,
priporočeno cepljenje: proti klopnemu meningoencefalitisu in gripi ter tretji odmerek proti pnevmokoknim okužbam - Starost 3 leta
priporočeno cepljenje: proti klopnemu meningoencefalitisu, drugo in tretje cepljenje je predvideno v do 12 mesečnem obdobju po prvem cepljenju. Nato so obnovitveni odmerki na 3 oz 5 let. - Starost 5-6 let
obvezno cepljenje: drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam - Cepljenja po vstopu v šolo
obvezno cepljenje; četrti odmerek proti tetanusu, davici, oslovskem kašlju, hemofilusu influence tipa B, hepatitisu B in otroški paralizi
priporočeno cepljenje: prvi odmerek proti HPV v 6 razredu z naknadnimi obnovitvenimi odmerki, v srednji šoli pa še obnovitveni odmerek proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju.
Kot sami vidite je program cepljenja dokaj gost, a samo z sledenjem programu lahko otroku zagotovite optimalno zaščito pred zgoraj naštetimi nalezljivimi boleznimi.
Varnost in Učinkovitost Cepiv
Postopki preverjanja varnosti cepiv
Varnost cepiv je na prvem mestu pri cepljenju dojenčkov in cepljenju otrok. Preden cepivo postane dostopno za javno uporabo mora prestati obsežne in stroge postopke preverjanja, ki zagotavljajo njegovo varnost, učinkovitost in kakovost. Te postopke izvajajo tako nacionalne kot mednarodne regulativne agencije.
Razvoj cepiva se začne z obsežnimi laboratorijskimi in pred kliničnimi študijami, ki testirajo njegovo varnost in sposobnost sprožanja želenega imunskega odziva. Po uspešnih rezultatih teh študij sledijo klinična preskušanja v treh fazah v katerih se cepivo testira na prostovoljcih v različnih starostnih skupinah, vključno z otroki. V teh preskušanjih se natančno spremlja vsakršen neželen učinek ali reakcija, cepivo pa se primerja tudi z obstoječimi cepivi ali placebom.
Po dokončanju kliničnih preskušanj regulativne agencije temeljito pregledajo vse zbrane podatke. Le če so prepričane o varnosti, učinkovitosti in kakovosti cepiva izdajo dovoljenje za njegovo uporabo. Tudi po odobritvi se varnost cepiv nenehno spremlja s sistemom poročanja o neželenih učinkih, kar omogoča hitro identifikacijo in obravnavo morebitnih težav.
Tako strogi postopki preverjanja varnosti cepiv zagotavljajo, da so cepljenja otrok varna in učinkovita ter ključna za zaščito zdravja najmlajših.
Spremljanje in poročanje o neželenih učinkih
|
Zdravstveni delavci in starši igrajo ključno vlogo pri tem procesu, saj so pogosto prvi, ki opazijo morebitne neželene reakcije. Poročanje o teh primerih je enostavno in dostopno preko spletnih platform ali neposredno pri zdravniku. Takšno transparentno in proaktivno spremljanje omogoča hitro ukrepanje in prilagajanje programov cepljenja, kar še dodatno povečuje zaupanje javnosti v cepljenje. |
Ključni del zagotavljanja varnosti cepljenja otrok je sistematično spremljanje in poročanje o morebitnih neželenih učinkih po cepljenju. Ta proces omogoča zdravstvenim strokovnjakom, da natančno ocenijo varnost cepiv in po potrebi prilagodijo smernice za cepljenje. Vsak sum neželenega učinka po cepljenju se skrbno zabeleži in analizira na nacionalni in mednarodni ravni.Ta pristop zagotavlja, da so koristi cepljenja dojenčkov in otrok vedno večje od potencialnih tveganj, saj je varnost cepiv pod stalnim nadzorom. Sistematično spremljanje in poročanje prispeva k nenehnemu izboljševanju cepiv in praks pri cepljenju ima za posledico boljšo zaščito otrok pred nalezljivimi boleznimi.
Miti in dejstva o cepljenju
Pogosti miti in zmotna prepričanja
Okrog obveznega cepljenja za otroke se vrti veliko mitov in zmotnih prepričanj, ki lahko zavajajo starše in vplivajo na njihove odločitve glede cepljenja. Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da cepiva povzročajo avtizem. Ta mit izvira iz študije, ki je bila kasneje diskreditirana zaradi nepravilnosti in manipulacije podatkov. Obsežne znanstvene študije so dokazale, da med cepljenjem in avtizmom ni povezave.
Druga pogosta zmota je strah, da obvezna cepiva preobremenijo in oslabijo otrokov imunski sistem. Nasprotno, cepiva so zasnovana tako, da imunski sistem okrepijo in ga naučijo prepoznavati ter se učinkovito boriti proti specifičnim patogenom.
Nekateri starši verjamejo, da je naravna imunost, pridobljena z okužbo, boljša od tiste, ki jo zagotovijo cepiva. To prepričanje zanemarja dejstvo, da naravne okužbe lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete ali celo smrt, medtem ko cepiva nudijo zaščito brez tveganja za bolezen.
Pomembno je, da se starši opirajo na znanstveno podprte informacije in se posvetujejo z zdravstvenimi strokovnjaki, da bi razblinili miti in zmotna prepričanja o obveznem cepljenju za otroke in tako sprejeli najboljše odločitve za zdravje svojih otrok.
Znanstveno podprta dejstva
|
Drugo pomembno dejstvo je, da cepiva ne povzročajo bolezni, ki jih naj bi preprečevala. Cepiva so zasnovana tako, da stimulirajo imunski sistem na način, ki ne povzroča bolezni, ampak ustvarja odpornost. Nekatera cepiva vsebujejo le dele patogenov ali oslabljene oblike virusov, ki ne morejo povzročiti bolezni. |
Ko govorimo o otroškem cepljenju se je nujno osredotočiti le na znanstveno podprta dejstva, ki razblinjajo mite in zagotavljajo resnične informacije o pomenu in varnosti cepiv. Prvo in najpomembnejše dejstvo je, da cepiva rešujejo življenja. Zgodovina in obsežne znanstvene študije so pokazale, da je cepljenje dramatično zmanjšalo ali celo izkoreninilo številne smrtonosne bolezni, kot so ošpice, otroška paraliza in tetanus.Poleg tega je nadzor nad varnostjo cepiv izjemno strog, od predkliničnih testiranj do dolgoročnega spremljanja po cepljenju. Ta proces zagotavlja, da so tveganja za neželene učinke minimalna v primerjavi z resnimi posledicami nalezljivih bolezni.
Nazadnje, otroško cepljenje ne ščiti le posameznega otroka, ampak prispeva k skupnostni imunosti, ki varuje celotno populacijo, zlasti tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Ta kolektivna zaščita je ključnega pomena za preprečevanje izbruhov bolezni in zaščito najranljivejših.
Vprašanja in skrbi staršev
Koliko odmerkov je potrebnih za zaščito?
|
|
Trije odmerki kombiniranega 6-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom infulence tipa b, hepatitisu B in pnevmokoknimi okužbam ter za dolgotrajno zaščito še poživitveni odmerki proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju. Tudi za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije in naknadno še poživitveni odmerki Dva odmerka sta potrebna za zaščito pred pnevmokoknimi okužbami. Proti HPV sta do 15 leta potrebna dva odmerka, po starosti 15 let pa trije.Kako se odločiti o cepljenju
Odločitev o cepljenju otrok, zlasti o obveznem cepljenju dojenčkov, je za starše pogosto težka zaradi različnih informacij in mnenj s katerimi se srečujejo. Pomembno je, da starši svoje odločitve temeljijo na zanesljivih, znanstveno podprtih informacijah in ne na informacijah, ki jih širijo posamezniki, ki nimajo nikakršne strokovne podkovanosti.
Prvi korak pri odločanju je iskanje informacij iz verodostojnih virov, kot so spletna mesta zdravstvenih institucij, strokovna priporočila pediatrov in drugih zdravstvenih strokovnjakov. Te informacije lahko ponudijo jasen vpogled v prednosti cepljenja, možne neželene učinke in pomen cepljenja za širšo skupnost.
Drugi korak je posvetovanje s pediatrom ali družinskim zdravnikom. Strokovnjaki lahko odgovorijo na specifična vprašanja in pomisleke, ki jih imajo starši glede cepljenja dojenčkov in otrok. Zdravstveni delavci lahko pojasnijo, kako cepiva delujejo, zakaj je obvezno cepljenje pomembno in kako cepiva prispevajo k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Postavite se pred dilemo. Če je vaš otrok vidno bolan. Kam se boste napotili? Na splet po informacije ali k pediatru? Če pediatru verjamete takrat, ko smatrate, da je nujno, zakaj mu ne bi še glede cepljenja?
Poleg tega je pomembno razmisliti tudi o skupni imunosti. Cepljenje ne ščiti le posameznega otroka, ampak tudi preprečuje širjenje bolezni v skupnosti, ščiti tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Preprečuje tudi nalezljive bolezni, ki lahko pomenijo resne komplikacije za babice, dedke in resno bolne prijatelje ali svojce.
Vaša odločitev o cepljenju otrok mora biti informirana in premišljena, upoštevajoč najboljše interese za vašega otroka in tudi skupnosti.
Kakšne informacije iskati pri zdravstvenih delavcih
Če vas zanima vse o cepljenju otrok oz. program je ključno, da od zdravstvenih delavcev pridobite vse potrebne informacije. Vprašajte jih o programu cepljenj, ki je priporočen za vašega otroka, vključno z obveznimi in priporočenimi cepivi.
Poleg tega je smiselno povprašati o morebitnih stranskih učinkih ali reakcijah, ki bi jih otrok lahko doživel po cepljenju in kako ukrepati v takih primerih. Zdravstveni delavec naj pojasni tudi, kako cepljenje vpliva na imunski sistem otroka in zakaj je pomembno upoštevati priporočeni program cepljenja otrok.
Prav tako se pozanimajte o ukrepih v primeru, da otrok zamudi katero od cepljenj in kako to vpliva na njegovo zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Dialog z zdravstvenimi strokovnjaki je pomemben za vašo informiranost, poznavanju vseh dejstev in s tem za zagotavljanje najboljše možne zaščite za vašega otroka.
Ali je cepljenje otrok obvezno?
V Sloveniji je cepljenje otrok program del nacionalnega zdravstvenega sistema, ki določa obvezna cepljenja proti določenim nalezljivim boleznim. Obveznost cepljenja je zakonsko določena za bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, davica, tetanus, otroška paraliza, in hemofilus influenzae tipa b. Ta ukrep je namenjen zaščiti otrok in celotne populacije pred izbruhi bolezni, ki bi lahko ogrozile javno zdravje. Starši in skrbniki morajo slediti priporočenemu programu cepljenja, da zagotovijo varnost in zdravje svojih otrok ter širše skupnosti.
Kako pogosto je treba cepiti otroka?
Pogostost cepljenja je določena v programu cepljenja otrok, ki ga priporočajo zdravstvene ustanove. Ta program natančno določa kdaj in proti katerim boleznim se otroci cepijo, začenši že kmalu po rojstvu. Običajno se cepljenja izvajajo po točno določenem urniku skozi prva leta otrokovega življenja, s ponovnimi cepljenji (poživitvenimi odmerki) v predšolskem in šolskem obdobju. Sledenje temu urniku pomeni optimalno in dolgotrajno zaščito otroka pred nalezljivimi boleznimi.
Kakšni so možni stranski učinki cepljenja?
|
|
Stranski učinki cepljenja dojenčkov in otrok so običajno blagi in prehodni. Ti vključujejo rdečico, oteklino ali bolečino na mestu injiciranja, blago vročino, utrujenost ali razdražljivost. Redkeje se lahko pojavijo bolj resni neželeni učinki, kot so alergijske reakcije. Vendar je tveganje za resne neželene učinke izjemno nizko v primerjavi s tveganjem, ki ga predstavljajo bolezni, proti katerim ščiti cepljenje. Pomembno je, da se o vseh morebitnih skrbeh glede neželenih učinkov pogovorite z zdravstvenimi delavci.Ali lahko otrok prejme cepivo, če je bolan?
V skladu s programom cepljenja otrok lahko otroci z blagimi boleznimi, kot je prehlad brez vročine, običajno prejmejo cepivo. Pri višji telesni temperaturi ali resnejših bolezenskih stanjih pa je priporočljivo cepljenje odložiti do popolnega okrevanja. Pomembno je, da o zdravstvenem stanju otroka pred cepljenjem obvestite pediatra, ki bo ocenil ali je otrok pripravljen na cepljenje ali je potrebno počakati.
Na kaj moram pediatra pred cepljenjem obvezno opozoriti?
Pediatra obvezno obvestite o morebitnih zadržkih zaradi otrokovega slabega počutja, resnih neželenih učinkih pri prejšnjih cepljenjih, dokumentiranih alergijskih reakcij, morebitnem cepljanju v zadnjem mesecu, prejema imunoglobulinov v zadnjih treh mesecih, transfuzije krvi, bolezni, ki mu slabi imunski sistem, če ima levkemijo, rak, če je bil obsevan, zaradi prejema zdravil, ki slabijo imunski sistem (kortikosteroidi, kemoterapija, zaradi kontakta z zbolelim za nalezljivo boleznijo in če otrok živi z osebo, ki ima oslabljen imunski sistem.
Kaj storiti, če otrok zamudi cepljenje?
Če otrok zamudi načrtovano cepljenje po programu cepljenja otrok je pomembno, da se čim prej obrnete na svojega pediatra ali zdravstveno ustanovo. V večini primerov je mogoče nadaljevati s cepljenjem brez potrebe po ponovnem začetku programa cepljenja. Zdravstveni delavec bo svetoval o najboljšem načinu da nadoknadite zamujeno cepljenje, da bo vaš otrok še naprej zaščiten pred nalezljivimi boleznimi.
Kakšni so razlogi, da otrok ne more biti cepljen?
- dokazana resna alergična reakcija na sestavine cepiva,
- resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva,
- bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Povzetek
Obvezno cepljenje otrok in priporočeno cepljenje otrok sta ključna elementa v nacionalnem programu zaščite zdravja. Cepljenje je učinkovit način za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki so v preteklosti povzročale resne zdravstvene zaplete in smrti. Možni neželeni učinki cepljenja so običajno blagi in minljivi, resni pa so izjemno redki. V primeru bolezni otroka je treba cepljenje morda odložiti, medtem ko zamujeno cepljenje lahko nadoknadimo po posvetu z zdravstvenim delavcem. Starši, ki imajo vprašanja ali skrbi glede cepljenja, bi morali poiskati zanesljive informacije in se posvetovati z zdravstvenimi strokovnjaki, da zagotovijo najboljšo možno zaščito svojih otrok.
Določena cepljenja smo v Sloveniji zaradi odsotnosti pojava bolezni tudi že opustili. Tu bi posebej omenili tuberkulozo. Te bolezni v naši geografski legi praktično ni več oziroma je izkoreninjena, a je še vedno prisotna v manj razvitih južnih državah. Moje osebno mnenje je, da bi morali zaradi svetovne globalizacije potovanj in vse večjega obsega političnih in ekonomskih migracij ponovno razmisliti vsaj o tem, da bi staršem omogočili enostavno prostovoljno cepljenje tudi proti tej bolezni.
Še bolj obširno gradivo o cepljenju otrok pa lahko najdete na strani NIJZ.
Objavi komentar